Haggai 2

2. Poglavje

1Sedmi mesec, edenindvajseti dan meseca, je prišla beseda Gospodova po proroku Hagaju, in je rekel: 2Govóri Zerubabelu, sinu Sealtielovemu, deželnemu oblastniku na Judovem, in Jozuetu, sinu Jozadakovemu, velikemu duhovniku, in ostanku ljudstva ter véli: 3Kdo je med vami ostal, ki je videl to hišo v prvi slavi njeni? in kakšno jo vidite sedaj? Ni li prav kakor nič v očeh vaših? 4Sedaj pa bodi močan, o Zerubabel, govori Gospod, in bodi krepak, o Jozue, sin Jozadakov, veliki duhovnik! in bodi močno, vse ljudstvo dežele, govori Gospod, in delajte! Kajti jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami. 5Beseda, ki sem se ž njo vam zavezal, ko ste šli iz Egipta, velja in duh moj ostane med vami; ne bojte se! 6Kajti tako pravi Gospod nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto; 7in potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo, pravi Gospod nad vojskami. 8Moje je srebro in moje je zlato, govori Gospod nad vojskami. 9Poslednja slava te hiše bode večja nego prva, pravi Gospod nad vojskami; in na tem kraju dam mir, govori Gospod nad vojskami. 10Štiriindvajseti dan devetega meseca v drugem letu Darija je prišla beseda Gospodova proroku Hagaju in je rekel: 11Tako pravi Gospod nad vojskami: Vprašaj vendar duhovnike glede postave in reci: 12Glej, če kdo nese sveto meso v krilu obleke svoje, pa se dotakne s krilom kruha ali kuhane jedi ali vina ali olja ali kake druge jestvine, postane li to sveto? In duhovniki so odgovorili in rekli: Ne. 13Še reče Hagaj: Če se kdo, ki se je ognusil z mrtvecem, dotakne vsega tega, bo li ognušeno? In duhovniki odgovore, rekoč: Ognušeno bo. 14Tedaj odgovori Hagaj in reče: Takšno je to ljudstvo in ves ta narod pred mojim obličjem, govori Gospod, in takšno je vse delo njih rok; in kar tam darujejo, je nečisto. 15In sedaj, pazite vendar na čas od tega dne in poprej, preden se je kamen na kamen pokladal v templju Gospodovem! 16Preden se je to godilo, ko je kdo prišel h kopi žita za dvajset mer, jih je bilo le deset; ko je prišel v tlačilnico, da zajame petdeset veder, jih je bilo le dvajset. 17Udaril sem vas s snetjo in strupeno roso in s točo vse delo rok vaših; vendar vas ni bilo k meni, govori Gospod. 18Pazite vendar na čas od tega dne in poprej, od štiriindvajsetega dne devetega meseca, namreč od dne, ko se je položila podstava templju Gospodovemu, pazite na to! 19Ni li seme še v žitnici? Tako tudi trta, smokva, margarana in oljka niso še obrodile; a od tega dne bom blagoslavljal! 20In beseda Gospodova je prišla v drugič Hagaju, štiriindvajseti dan meseca, govoreč: 21Govóri Zerubabelu, deželnemu oblastniku na Judovem, in reci: Jaz potresem nebo in zemljo. 22In prevržem prestole kraljestev in uničim moč kraljestvom poganov in prevrnem bojne vozove in nje, ki se na njih peljejo; in konji in njih jezdeci padejo, drug pod mečem drugega. 23Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, te vzamem, o Zerubabel, sin Sealtielov, služabnika svojega, govori Gospod, ter te naredim kakor za pečatni prstan; kajti tebe sem izvolil, govori Gospod nad vojskami.
Copyright information for SloChraska